Skupina BIG FOOT MAMA Interviewer: Bill Kapelj, Ljubljana, Slovenija

Na začetku devetdesetih let so nase prvič opozorili kot predskupina Petra Lovšina in njegovih Sokolov. Še večja prelomnica je sledila leta 1995, ko so se kadrovsko ustalili in izdali prvi album "Nova pravila". Prav z izidom te plošče lahko rečemo, da se je nekako začel slovenski rockovski preporod. S tega vidika je že sam naslov albuma skoraj manifesten. Plošča se je izredno dobro prodajala, predvsem zavoljo udarnih skladb "Mala Nimfomanka" in "Nisem več s tabo". S tega vidika so po polju slovenskega rocka zapihale sveže sapice, ki so napovedovale velike spremembe...

Skupina Big Foot Mama (v nadaljevanju BFM, op.a.) ostaja po šestnajstih letih glasbenega ustvarjanja še naprej zvesta tistemu, kar najbolje zna in v čemer je najboljša - neposrednemu in napadalnemu rock & rollu, v katerem je moč zaslediti dobre avtorske prijeme, pravo punkersko razdejanje, garažno drugačnost in tudi klasično rock barvitost in večplastnost. Podobno je tudi z njenimi večpomenskimi besedili, ki segajo od klasičnega rock odpadništva do odličnih, s seksualnostjo prežetih besedil. Tako kot druge stvari je do danes ostala nedotaknjena tudi njena značilna ljubljanska ulična govorica.

Sledeči obširni intervju je izbor najbolj zanimivih odgovorov, ki so mi jih dali člani skupine BFM v različnih intervjujih v obdobju med leti 2003 in 2006. Ti so bili objavljeni v različnih slovenskih tiskanih medijih, kot sta najstniška revija Pil PLUS ter najbolj brani slovenski tednik Nedeljski dnevnik.

Leta 1993 ste poskušali prodreti iz anonimnosti, z na žalost nikoli izdanimi skladbami: Tujec, Briga me ter Prid' rajš' k men. Resnično vam je uspelo šele leta 1995, ko ste izdali vaš danes že kultni prvenec Nova pravila. Kako sedaj, po vseh teh letih gledate na njega in kaj vam pomeni?

Grega: "Za mene je bilo snemanje albuma tudi prva studijska izkušnja, kajti prej omenjene skladbe iz leta 1993, so fantje posneli še brez mene..."
Alen: "Te prve skladbe so bile bolj nekakšen poizkus in uvod v naše nadaljnjo glasbeno ustvarjanje. Skladbe tudi niso nikoli bile uradno objavljene na kakšni plošči. Skladba Prid' rajš' k men, se je v tistih letih kar izdatno vrtela na radijskih valovih. Prav ta skladba, je še najbolj nakazovala naše nadaljnje glasbene smernice. Ta skladba je za razliko od ostalih dveh, ki sta delo našega prejšnjega pevca Andreja Kosa (prvi pevec BFM, 1990 - 1994, op.a.), tudi eno izmed prvih posnetih Guštijevih (Miha Guštin - Gušti , nekdanji kitarist in avtor številnih uspešnic BFM, 1990 - 2002, op.a.) avtorskih del. Kar se tiče našega prvenca "Nova pravila", smo v tistih časih o življenju razmišljali malo drugače. Bili smo namreč še zapozneli naivni najstniki. Vendar smo kljub temu še zmeraj ponosni na tiste skladbe, ki še danes živijo in jih nekatere še zmeraj radi igramo na naših koncertih. Ravno v zadnjem času smo ponovno oživeli nekaj skladb iz naših prvih dveh albumov. Mislim, da je sedaj spet pravi čas za njih."

Se vam zdi, da je z vsakim novim albumom, pritisk poslušalcev za boljši, večji in drugačnejši izdelek vedno večji?

Alen: "Največji pritisk smo začutili ob nastajanju četrtega albuma "Doba norih", saj smo imeli za sabo tri izjemno uspešne projekte, s katerimi smo osvojili in prerešetali Slovenijo. Postavilo se je vprašanje: kaj bomo pa zdaj pokazali novega in drugačnega - a samo zato, da bo drugačno. In v tem je bila majhna napaka, saj smo se podredili modernejšemu in bolj pop trendu, ki pa ni bil to, kar smo v resnici čutili. Delali smo tudi z malce bolj levo roko - ko se enkrat znajdeš na samem vrhu, dobiš krila in se pri tem spozabiš, da se moraš kljub temu še zmeraj potruditi. Zato smo si leta 2002 vzeli prosto in imeli celoletni dopust, ter dobro premislili o vsem in dojeli, da je vendarle rock & roll tisto, kar najbolj čutimo v sebi. Tako je nastal peti album "5ing", s katerim smo ponovni padli na tisto stopnjo, na kateri se nam ni bilo potrebno bati, kaj si bodo o tem mislili drugi. Še vedno veljamo za eno izmed najboljših slovenskih rock skupin in ko enkrat to dosežeš, tega ne moreš kar tako izgubiti. Sedaj smo se posvetili temu, da ustvarjamo iz lastne duše in ne počnemo nekaj, kar nam v resnici tudi ne odgovarja."

Grega, že od leta 1994 si pevec skupine BFM. Pred tem si bil celo nekaj časa pevec ene izmed zgodnjih različic skupine kasneje znane pod imenom Heavy Less Wanted. Da so te BFM sprejeli v svoje vrste, je bila menda odločilnega pomena tvoja predelava narodne pesmi "Kaj ti je deklica?", katero si odpel na enem izmed žurov?

Grega: "V obdobju pred skupino BFM smo se skupaj z različnimi prijatelji, glasbeniki in ostalimi umetniki, dobivali v nekem gostinskem lokalu v Ljubljani. Med njimi je bil takrat tudi Miha Guštin - Gušti, katerega sem bežno poznal še iz osnovne šole. Takrat sva skupaj z Guštijem zapela prej omenjeno pesem, bolj za šalo kot zares. Ko sva z Guštijem pela pesem, sva vsem prisotnim priklicala solze na oči..."
Alen: "Seveda so bile to solze smeha..."
Grega: "Solze smeha, bolj kot obupa (smeh)!"

Kaj se je po letu 2002 spremenilo v BFM z odhodom Guštija iz skupine in prihodom novega kitarista Zokija (Zoran Čalić - Zoki, nekdanji kitarist hr. skupine Majke, op.a.)?

Grega: "Kar se nas štirih tiče, drastičnega nič. Za Guštija se je najbrž spremenilo marsikaj, ker je šel delati drugačne samostojne stvari in najbrž se je spremenilo marsikaj v življenju Zokija, ko je prišel k nam. Imeli smo zelo mehak prehod iz enega na drugega. Vedeli smo, da prihaja človek, ki mu te zadeve niso tuje in vsega skupaj se je lotil zelo profesionalno. Nekateri bodo rekli, da je šlo po tej zamenjavi na boljše, drugi, da je vse skupaj slabše, spet tretji, da je vse skupaj malo drugače."

Naslov vašega zadnjega studijskega albuma "5ing" je poln erotične in številčne simbolike. Menda je naslov tvoja ideja?

Grega: "Naslov se poigrava s simboli; v našem primeru s številom pet - kot peti redni album in končnico -ing. Plošča ni narejena na prvo žogo, ampak je neka predigra eksplozij, ki jih poslušalec doživi po nekajkratnem poslušanju. Plošča te pripravi do tega, da jo vedno znova in znova poslušaš. Ni narejena na nekem velikem hitu in ostalih skladbah kot mašilih, ampak je vsaka skladba na svoj način zanimiva, močna in zelo dobro zaranžirana. Vsak od nas se je maksimalno potrudil pri nastajanju te plošče. Skladbe so se rojevale počasneje in natančneje, kot pri prejšnjih projektih."
Daniel: "Če delaš po našem principu, kar pomeni, da ne uporabljaš tujih glasbenikov, ki bi odigrali inštrumente namesto tebe, ostane glasba tvoja intimna izpoved. Mogoče bi profesionalni glasbeniki to tehnično odigrali bolje od nas, ki nimamo nobenih glasbenih šol, ampak bi potem izgubili tisti čar, ki ga premore skupina BFM."
Alen: "Občutek poslušanja te plošče je podoben občutku petinga (spolno vzburjenje brez telesne združitve, op.a.) v razmerju z enodnevno avanturo. Pri enodnevni avanturi prideš, opraviš in greš. Pri petingu pa se ti zdi, da nisi vsega opravil in se nenehno vračaš nazaj k zadevi in tako je tudi pri tej plošči. Ker ni narejena na prvo žogo, jo je potrebno večkrat poslušati, preden ugotoviš, da ima vsaka skladba svojo posebno zgodbo."

Z albumom "5ing" ste se leta 2004 ponovno vrnili k svetlemu in surovemu kitarskemu rocku, brez odvečnih elektronskih dodatkov, podobnemu slogu vaših prvih dveh albumov. Je to stil v katerem se najbolje počutite?

Grega: "Ko je po našem daljšem glasbenem premoru v skupino prišel novi kitarist Zoki, se je začelo dosti bolj delati na kitarskih aranžmajih kot prej. Pri predzadnjih dveh albumih ("Tretja dimenzija" in "Doba norih", op.a.) so to stvar zasenčile nekatere bolj moderne elektronske zadeve, kjer so kitare izgubile prvotni izraz. Ta album je ponovno bolj kitarsko naravnan. Predvsem smo hoteli surov zvok z veliko osebne duše, katerega z vstavljanjem nekih računalniških zvokov zagotovo ne bi mogli dobiti. Tako bogato kitarske plošče kot je ta, do sedaj še nismo imeli."

Večina skladb na tem albumu je tvoje avtorsko delo. Ali si čutil na sebi neki pritisk, ker ni bilo več priliva novih skladb z Guštijeve strani?

Alen: "Pritisk bi bil, če ne bi imeli idej. Res je sicer, da sem imel več dela kot prej, ampak s podporo fantov je bila zadeva precej lažja. Z Guštijem sva imela različen pristope. Zmeraj sem sva si bila v kontrastu. On je postajal čedalje bolj usmerjen k pop glasbi, jaz pa obožujem kitarske rife in glasne kitare. Bremena v tem smislu ni bilo, je pa res, da sem imel malo več dela kot ponavadi."

Kako se lotiš pisanja besedil oziroma kako nastajajo skladbe skupine BFM?

Alen: "Najprej nastane kitarski rif in osnovna melodija skladbe. Besedila nastajajo ločeno ali pa kar vzporedno s tem. Imam zvezek v katerega si zapisujem misli in verze, katerih kombinacije kasneje dodam različnim skladbam. Ne zadovoljim se z banalnimi verzi oziroma besedili na prvo žogo. Zanimivo je, ker ima velika večina slovenskih besedil v sebi besedi nebo in sanje! To je slovenski standard. Ker se da ta dva pojma razložiti na veliko načinov, se ju je zelo težko ogniti. Tudi jaz se nisem mogel ogniti tema lepima besedama, vendar vedno rad iščem še kakšne drugačne pomene in simbole."

Predzadnja skladba na albumu je odlična akustična balada "Skrit v sencah", kjer se tvojemu vokalu pridruži samo Zoki na akustični kitari ob spremljavi klavirja. To je šele tretja skladba pri BFM, ki je tvoje delo. Kako to, da jih ne ustvariš več?

Grega: "Druga z besedilom, če odšteješ uvod (Intro - "Neki se cedi", op.a.) s prejšnjega albuma "Doba norih". Nikoli nisem bil dovolj prepričan, da bi bile preostalim članom dejansko všeč skladbe, katere bi jih ponudil. Nekako sem se tega bal, ker sta bila Gušti in Alen pač ustaljena močna ekipa pri pisanju skladb. Mislim, da sem zdaj glede tega pomirjen. Zna se zgoditi, da bom v prihodnosti naredil kaj več, vendar ne bom nič obljubljal. Nekateri imajo pisanje skladb v krvi, drugi pač ne. Alen lahko naredi v enem letu skladb za vso ploščo, jaz pa v tem času samo eno. Delam bolj počasi in s previdnostjo."

Album "5ing" odprete s kratkim eksplozivnim instrumentalom, zaključite pa s priredbo skladbe "Bandiera rossa" legendarne slovenske punk skupine Pankrti. To je edina priredba, ki je ostala v vašem koncertnem repertoarju vse od leta 1990 do danes! Odpeli ste jo v duetu z njihov nekdanjim pevcem Petrom Lovšinom.

Alen: "Leta 2004 je bila dvajsetletnica priredbe te skladbe v izvedbi Pankrtov. Skladba je edini preživeli 'dinozaver' v našem koncertnem repertoarju, edina tuja skladba, ki jo nikoli nismo prenehali igrati. Ker mlada generacija misli, da je to naša avtorska skladba, smo prav zaradi tega k sodelovanju povabili tudi Petra Lovšina, da dokaže, da je že tudi on pel to staro legendarno skladbo. Njegova ideja je bila tudi, da v drugem refrenu namesto: "E viva comunismo", zapojemo "E viva anarchismo"!"

Leta 2005 je v uvod praznovanja vaše petnajstletnice obstoja napovedala že predelava vaše skladbe "Konc sveta" (originalna izvedba skladbe se drugače nahaja na albumu "Doba norih", op.a.). Izvedla jo je slovenska ska skupina Elvis Jackson, v sodelovanju z bosansko-hrvaškim raperjem Edom Maajko ter vašim pevcem Gregom. Kako je prišlo do sodelovanja in nastanka te zanimive priredbe?

Alen: "V pričakovanju petnajstletnice BFM smo prišli na idejo, da bi jo lahko praznovali na malo drugače način. Zamislili smo si, da bi petnajst najimenitnejših slovenskih rock skupin, katerih člani so tudi drugače našo prijatelji, vsaka na svoj način priredile in zaigrale eno izmed naših skladb. V obzir je prišla tudi skupina Elvis Jackson in ker je bil "Konc sveta" narejen kot prva skladba za ta dogodek, so jo še dodatno obogatili z Gregorjevim, kot tudi Edovim prepoznavnim vokalom."

Za slavnostno praznovanje vaše petnajstletnice obstoja, ste oktobra 2005 pripravili velik spektakularen koncert v Ljubljani. Ta je bil eden največjih domačih glasbenih dogodkov tistega leta. Na tej glasbeni prireditvi so nastopile tudi številne slovenske skupine (Dan D, Dej Še Eno Litro, Elvis Jackson, Gušti & Polona, Katalena, Leaf-Fat, Ansambel Lojzeta Slaka, naio ssaion, Sausages, Siddharta, Slon in Sadež, Srečna Mladina ter Šukar, op.a.), katere so posebej vam v čast priredile tudi nekatere izmed vaših skladb!
Alen: "Tako velika zadeva, kot je bil ta koncertni dogodek, se do sedaj v Sloveniji še ni zgodila. Tudi v tujini še nisem slišal, da bi neka glasbena skupina povabila na svoje praznovanje tako veliko število različnih glasbenih izvajalcev, ki bi odigrali priredbe njihovih skladb, potem pa bi na koncu, še sami slavljenci odigrali svoj koncert! Že sam nastop trinajstih slovenskih skupin, je sam po sebi velik dogodek. Vse skupaj je bila tudi tehnično zelo zapletena zadeva."

Vse skupaj so zaznamovali še posebni scenski elementi v dvorani, premični odri, uporaba pirotehnike, itd. Kako velik logistični zalogaj je bil vse to uskladiti in nenazadnje tudi uspešno izpeljati?

Daniel: "Za vse te številne priprave je poskrbel naš organizator Temma-x. Okoli tega velikega projekta je bilo še malo morje številnih manjših in stranskih projektov, od katerih je imel vsak posameznik svojo točno določeno nalogo. Naša naloga je bila predvsem se dobro pripraviti za naš nastop na odru. To je bila seveda tudi najpomembnejša stvar pred vsemi drugimi. Pri celotnem projektu je sodelovalo tudi okoli dvesto ljudi. Same predpriprave so potekale že pol leta pred dejanskim koncertom."
Jože: "Predpriprave so se začele odvijati že okoli deset mesecev pred samim koncertom. Projekt je bil zelo ljubiteljsko zastavljen in videlo se je, da je bil to enkratni dogodek, katerega se ne bo dalo kar tako zlahka ponoviti."

Zvočni posnetek tega velikega koncerta ste letos izdali v obliki dvojnega živega albuma z naslovom 15 let v živo z gosti. Lahko sedaj o njemu govorimo kot enem izmed najpomembnejših koncertov v vaši glasbeni karieri?

Alen: "Zagotovo lahko govorimo o enem izmed najpomembnejših koncertov v zadnjih petih letih, če ne celo v vsej naši petnajstletni glasbeni zgodovini. Lahko bi tudi rekli, da je bil koncert retrospektiva vsega, kar smo naredili v teh petnajstih letih. Bili so tudi ostali pomembni koncerti, predvsem naš prvi samostojni koncert v razprodanih ljubljanskih Križankah leta 1999 in ne smemo pozabiti tudi našega prvega koncerta nasploh - leta 1990 na ljubljanski Gimnaziji Šentvid, s katerim se je vse skupaj pravzaprav začelo!"

Vaš koncertni repertoar ste v zadnjem času podredili skladbam iz vaših prvih dveh albumov. To dokazuje tudi vaš živi koncertni album, na katerem je deset od petnajstih odigranih skladb iz vašega začetnega obdobja. Zakaj takšna odločitev, ste se mogoče naveličali igrati skladbe iz vaših predzadnjih dveh "Tretja dimenzija" in "Doba norih" albumov?

Alen: "Dolga leta smo preigravali skladbe iz naših prvih dveh plošč. Kasneje smo jih zaradi izida naše tretje in četrte plošče dali malo na hladno. Takrat smo v večini igrali sveže in nove skladbe naših zadnjih plošč. Vse skupaj je pogojeno z nekakšnim nihanjem. Koncertna izvedba neke skladbe ima namreč omejen rok trajanja. Pride čas, ko moraš osvežiti svoj koncertni repertoar, kajti ne moreš desetkrat prekrižariti Slovenije, ne da bi spremenil svoj repertoar. Na našem velikem koncertu smo odigrali petnajst skladb, med katerimi je veliko takšnih, ki jih že zelo dolgo, tako rekoč okoli pet let nismo igrali. To so predvsem skladbe: "Sam' prjatla", "Looser", "Lovro" in v zadnjem času tudi "Ne morem n'č"."

Na drugi plošči vašega dvojnega koncertnega albuma, so se znašle priredbe vaših skladb v izvedbi trinajstih glasbenih povabljencev. Čigave priredbe so vam bile najbolj všeč?

Alen: "Kot prvega se spomnim samo na enega in edinega - Lojzeta Slaka. Predvsem zaradi dejstva, da je bila njegova priredba najbolj drugačna od vseh drugih priredb. Bilo nam je v veliko čast, da smo lahko gostili tako veliko legendo domače glasbe. Prijetno so me presenetile popolnoma vse priredbe. Čisto vsaka izmed glasbenih skupin je dodala svojo osebno noto, tako da so skladbe dobile neko povsem novo tretjo dimenzijo. Zaradi tega bi naredil veliko krivico, če bi še koga izmed nastopajočih posebej izpostavljal."
Jože: "Jaz osebno sem jih slišal šele na sami vaji samega koncerta. Nisem si jih želel slišati prej, ker sem bil mnenja, da bodo šele na sami generalki dali vse od sebe. Bil sem navdušen, prav nad vsako skupino posebej. Presenetili so me prav vsi: od mlajših skupin pa do skupin z že dolgoletno kilometrino za seboj. Vse skupaj je bilo sproščeno, v zraku je bilo veliko pozitivne energije in videlo se je, da so vse skupine zelo uživale pri svojem početju."

V šestnajstih letih obstoja ste nanizali tudi petnajst videospotov. Ste morda kdaj razmišljali, da bi jih v sklopu z video posnetkom koncerta ob vaši petnajstletnici, nekoč ponudili oboževalcem v obliki DVD formata?

Alen: "To smo že velikokrat razmišljali, vendar se ta ideja še ni nikoli pravilno uresničila. Nekoč je Televizija Slovenija celo posnela zelo zanimiv dokumentarec o nas, poleg tega smo nastopili tudi v eni izmed oddaj Odklop. Na filmskem traku se nahajajo tudi vsi naši koncerti iz ljubljanskih Križank, vključno s koncertom v Hali Tivoli, ki je bil posnet ob naši glasbeni desetletnici. Kot vidite obstaja veliko video materiala v zvezi z nami. Kaj takšnega, bi se zelo razveselil v svoji domači DVD zbirki."
Jože: "Mislim, da nima smisla vsega naenkrat izdati. Sedaj je izšel dvojni koncertni avdio posnetek. V prihodnosti pa se bo zagotovo zgodil še kakšen dogodek, ob katerem bo izšel na DVD-ju tudi naš koncert. Z leti lahko neka stvar še dodatno pridobi na svoji kvaliteti in nenazadnje tudi na trajnosti."

Vaši videospoti so bili že od nekdaj dokaj izzivalno naravnani. Mislim predvsem na tiste, ki so nastali v režiji Vena Jemeršića (za skladbe: "Rola se", "Garbage", "Neki sladkega" in "Še mal' bolj dol"). So bile te izzivalnosti samo le dobro premišljene promocijske poteze?

Grega: "Izzivanje je mogoče razumeti v tem smislu, da smo glasbena skupina, ki se ukvarja z izzivalno glasbo, to je rock & rollom, ki je že od nekdaj veljal za nekaj slabega. Takoj, ko smo naredili nekaj malo bolj izzivalnega, je iz tega nastal škandal. Ne obremenjujemo se, če imajo naše videospote še zmeraj za izzivalne. Mislim, da vsi niso takšnega mnenja. Vse skupaj izgleda, kot da samo mi počnemo takšne izzivalne stvari. Naj se samo malo ozrejo naokoli in bodo opazili še marsikaj zanimivega."
Alen: "Velikokrat smo že povedali, da na te stvari gledamo kot na umetniške izdelke, ne pa na nekaj šokantnega, s čimer želimo spreminjati svet. Naj gledalci samo pogledajo televizijska poročila, kjer je zmeraj vse polno nasilja in večjih škandalov kot so pa naši videospoti."
Grega: "Nikoli nismo delali spotov za to, ker bi jih morali, ampak ker smo hoteli, da se naša glasba pojavi tudi v vizualno kvalitetni podobi."

Menda počasi že pripravljate nove skladbe za povsem nov studijski album. Lahko poveste kaj več o tem?

Jože: "Vedno se pripravljajo nove stvari. Tudi tedaj, ko že imamo narejene stvari, mislimo na prihodnost. Nove skladbe pripravljamo, za nekatere bomo potrebovali več, za nekatere pa manj časa."
Daniel: "Ideje se počasi kalijo in vedno je nekaj novega."
Alen: "Nameravamo si vzeti kar veliko časa, da bomo nastajajoče skladbe lahko tudi dobro aranžirali. Nikamor se nam ne mudi, zato se nam zdi neumno, da bi morali na vsaki dve leti izdati novo ploščo. Nam tega ni treba početi. Raje si bomo vzeli čas za sprostitev novih idej. V tem času bomo naredili čim več novega gradiva in iz njega na koncu izbrali samo najboljše skladbe. Iščemo tudi nove zadeve, nove ritme, nove pristope, vendar še vedno v prepoznavnih zvočnih okvirih BFM."
Daniel: "Držali se bomo načela: energije, melodije in jajc, vse za dodatno težo samim skladbam!"

Boš ponovno nosil večinsko avtorsko breme, kot si ga pri zadnjem studijskem albumu "5ing" ali se ti bo tokrat bolj izdatno pridružil še kdo izmed članov vaše skupine?

Alen: "Avtorska vrata so v tej skupini odprta vsakemu izmed članov. Do sedaj sem prinesel nekaj novih idej, vendar ni izključeno, da ne bo tudi Zoki naredil kakšno novo skladbo. Mogoče bodo presenetili tudi ostali člani Grega, Dani, Jože... Človek nikoli ne ve, kaj se lahko še zgodi. Nismo omejeni s tem kdo bo pisal oziroma bo moral pisati skladbe, prav vsak je dobrodošel s svojo idejo."

Ali vas moti, da se ljudje preveč ukvarjajo z BFM, da vam ne dajo miru, se vtikajo v kakovost besedil in glasbe, ter vam solijo pamet s tem kaj in kako bi morali delati?

Grega: "S tem se ne obremenjujemo, ker stojimo za stvarjo, ki smo jo naredili. Res je, da se mediji zanimajo predvsem za te stvari, nam pa je predvsem bistveno, da je kakovost skupine na ravni, na kakršni je bila v našem preteklem obdobju. Da vsak posameznik iz skupine BFM, ko pride na oder, pokaže, da je še zmeraj najboljši. Začel sem opažati, da so mediji spet začeli pisati o kakovosti naših koncertov. Nič več se ne omenjajo enih in istih zadev, kot so: koliko ljudi je prišlo na koncert, kako je bilo super ali kaj so igrali. Ampak, da je bila vsa stvar zelo dobro odigrana, da so nekatere zadeve drugačne in prearanžirane, itd. Všeč mi je, da pišejo o stvareh, ki jih mi najbolje znamo."

Nekoč se je o skupini BFM govorilo kot rešitelju slovenske rock glasbe...

Grega: "Lahko bi se reklo, da smo bili rešitelji domačega rocka na začetku 90. let in kasneje z izdajo svojega prvenca. Bili smo ena izmed redkih skupin, ki smo igrali to zvrst glasbe. Bili smo nekakšna lokomotiva, ki je povlekla za seboj kar nekaj vagonov slovenskih rockovskih skupin. Všeč mi je predvsem to, da še zmeraj obstajamo in aktivno delujemo naprej."

O vas in vaših zakulisnih podvigih ter opojnih substancah je bilo prelitega že veliko črnila. Koliko je kaj resnice v tem?

Jože: "Nekaj je res, veliko stvari pa ni res. Ko smo posneli videospot za skladbo Garbage so nas ljudje zmerjali z največjimi narkomani, kar je seveda velika bedarija. Šele pred kratkim sem izvedel, da sem izgubil službo na neki osnovni šoli prav zaradi tega videospota. Ravnatelju se je to zdelo neprimerno za otroke, čeprav se sam v videospotu sploh ne pojavim!! Starejši smo, bolj smo zmerni v vseh stvareh. Ko si star dvajset let je malo drugače kot če jih imaš trideset ali več (smeh)."

Stereotip predvsem ameriških rockovskih zvezdnikov ponuja sliko o razuzdanem življenju, polnem pohotnih žensk, zakulisnih zabav, kjer na oder poleti tudi kakšen minimalen kos ženske garderobe. Koliko se v tem razlikuje življenje slovenskih rockovskih zvezdnikov?

Alen: "Ali je na naš oder kdaj priletel kakšen kos ženskega spodnjega perila?"
Grega: "Mislim, da ne, kajti to bi si zagotovo zapomnil (smeh). Nikoli se nismo obnašali tako razuzdano, kot si to nekateri mislijo. V zaodrju se ponavadi odvijajo pogovori in prijetno druženje. Nikoli nismo skakali po mizah ali se valjali po tleh."
Alen: "Ponavadi smo mi mirno sedeli in raje opazovali druge, ki so počeli takšne neumnosti. Stvari, katere smo zares počeli, pa se na žalost ne spomnimo več (smeh)!"

Se tudi v svojem prostem času družite med seboj?

Jože: "To je pri nas že od vsega začetka. Človek nima prijateljev samo za nekaj časa ali nekaj let, temveč za celo življenje. Prva in najbolj pomembna stvar v glasbeni skupini je, da postanete prijatelji."

Se v vseh teh letih vašega glasbenega obstoja, spomnite kakšnega zanimivega dogodka, ki se vam je še posebej vtisnil v spomin?

Alen: "Bilo jih je kar nekaj, predvsem v naših zgodnjih letih, kajti zadnja leta so nam nekako kar izpuhtela iz našega spomina. Prva stvar, ki mi pade na pamet ob omembi BFM, je videospot za našo skladbo Garbage. Kajti še zmeraj ostaja neodkrito, kdo je skrivnostna oseba, ki v videospotu razkazuje svoje kosmato mednožje!"

Kako naporen poklic je biti v Sloveniji glasbenik?

Alen: "Naporen je takrat, ko se iz odigranega koncerta vračaš ob šestih zjutraj domov. Po vsej ustvarjalnosti, ki si jo prejšnjo noč pokazal na odru, si želiš samo še spati v domači postelji. Naslednji dan skoraj vedno v celoti prespiš in se kasneje sprašuješ, kaj si počel, včasih pa se česa tudi ne spomniš. To je po svoje res naporno."
Grega: "Problematično je zlasti ponočevanje, ko zamenjaš dan za noč in obratno. To je tako, kot bi vsak drugi dan letel z letalom v Ameriko in potem še nazaj. Najbolj trpi tvoj lastni organizem, ki se ne more navaditi na te nenadne spremembe. Življenje aktivnega glasbenika je pravo nasprotje zdravega načina življenja."

Mislite, da je sedaj, ko smo tesneje povezani z evropskim glasbenim prostorom, boljši čas za uspeh kakšne slovenske rock skupine v tujini?

Grega: "Sedaj je malo drugače že zaradi tega, ker mlade skupine vse več uporabljajo angleščino, ki je seveda bolj sprejemljiva za poslušalstvo zunaj naših meja. Res pa je tudi, da ima tujina že veliko takšnih podobnih skupin kot so pri nas. Veliko je predvsem odvisno od zavzetosti njihovega vodstva in nenazadnje seveda tudi od kakovosti njihovih skladb in končnega izdelka v obliki albuma. Mislim, da je sedaj več ljudi, ki poskušajo pomagati našim mladim skupinam pri uveljavljanju zunaj naših meja. Skupina BFM ne razmišlja toliko o prodoru na evropsko glasbeno tržišče, ampak bolj o južnejšem področju - naših bivših jugoslovanskih republikah. Vse je odvisno od tega, kako kakovostno bo mogoče to stvar izpeljati. Ne želimo igrati samo za zaboj piva in nekaj sendvičev!"

Ali si predstavljata življenje brez glasbe? Kaj bi počela, če skupine BFM ne bi bilo več?

Alen: "Priznam, da bi mi bilo kar dolgčas. Ko smo leta 2002 imeli enoletni glasbeni premor, je bilo to najbolj dolgočasno leto v mojem življenju."
Grega: "Ugotovili smo tudi, da poleg glasbe, zelo težko opravljamo še kakšne druge stvari v življenju."
Alen: "Tudi če skupine BFM ne bi bilo več, bi najverjetneje ostal še zmeraj v glasbi..."
Grega: "Prav tako tudi jaz."
Alen: "Najbrž bi to storili skoraj vsi člani v skupini. Skupina BFM nam daje poseben zagon in smisel v življenju. Če si glasbenik po duši, se ne moreš kar čez noč spremeniti in postati drugi človek."

Bi v vseh teh letih glasbenega delovanja kaj spremenili, če bi lahko še enkrat začeli svojo zgodbo?

Alen: "Jaz predvsem ne bi vzel več stvari, ki povzročajo bruhanje in glavobol (smeh)!"
Jože: "Čeprav mislim, da je bilo prav, da smo tudi to preizkusili..."
Alen: "...in se iz tega tudi veliko naučili."
Jože: "Stari pregovor pravi - potrebno je poizkusiti domače žganje encijan, da lahko ugotoviš, kako je življenje lahko lepše brez njega (smeh)!"

Spletna stran skupine Big Foot Mama: www.bigfootmama.net .

Veza: Big Foot Mama (Biography / Discography)

Autor: Bill Kapelj Ljubljana, Slovenija bill_kapelj@yahoo.com

---